Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur se tudi letos predstavlja na Mednarodnem knjižnem sejmu v Moskvi. V ospredju je zbirka 100 slovanskih romanov, ki bo prihodnje leto, po uspešno oddani prijavi na evropskem razpisu, prešla v novo razvojno fazo. Razstavni prostor Foruma slovanskih kultur, ki so ga uredili v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije, si je med drugim ogledal Nj. eksc. gospod Primož Šeligo, slovenski veleposlanik v Ruski federaciji in predstavniki ruskega kulturnega ministrstva.
“Slovanske jezike govori 300 milijonov Slovanov. Jezik, kot največje bogastvo nas, tako s podobnostmi kot z razlikami, povezuje. Hkrati pa omogoča, da se z njegovo pomočjo izražamo, prepoznavamo, družimo,” je na okrogli mizi na Mednarodnem knjižnem sejmu v Moskvi uvodoma povedala Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ter z veseljem dodala, da se ideja o 100 slovanskih romanov v eni vrsti na knjižni polici uresničuje. Doslej je namreč v zbirki, v sodelovanju s petimi založniškimi hišami iz Slovenije, Makedonije, Srbije, Slovaške in Rusije izšlo že več kot 40 prevodov sodobnih slovanskih avtorjev. Eden teh, slovenskih pisatelj Vlado Žabot, se je tudi udeležil okrogle mize ter na njej predstavil knjigo, katere prevod v ruščino je tik pred izdajo.
Gojko Božović, urednik zbirke 100 slovanskih romanov, je ob tej priložnosti izpostavil, da je sleherni prevod izrednega pomena. Gre namreč za posebej izbrane, najboljše sodobne avtorje zaenkrat iz petih slovanskih držav. Poleg avtorjev so pomembni tudi prevajalci, kakršna je denimo Rusinja, Julija Sozina, saj jih, predvsem za slovanske jezike, primanjkuje. Spodbudo jim sicer dajejo na slovenski Javni agenciji za knjigo, saj se, kot je povedala Katja Stergar iz omenjene agencije, zavedajo pomena spoznavanja in povezovanja kultur preko pisane besede.
Rihterjeva je na predstavitvi, katere se je udeležil tudi Nj. eksc. gospod Primož Šeligo, veleposlanik Republike Slovenije v Ruski federaciji, še povedala, da zbirka 100 slovanskih romanov prehaja v novo fazo: “Obetajo se prevodi v druge slovanske jezike. Potem ko smo pred dnevi dobili informacijo, da smo bili uspešni na razpisu Creative Europe za črpanje evropskih sredstev, se bo slovanska literatura in z njo kultura, s prevodi v angleščino in portugalščino, odprla Evropi in svetu.” V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS ter srbskimi kolegi naj bi FSK prihodnje leto povezal vse založnike zbirke 100 slovanskih romanov.
