V okviru 5. mednarodnega kongresa “Sankt Peterburg in slovanski svet” sta dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, in Georgij Poltavčenko, guverner Sankt Peterburga, podpisala memorandum o sodelovanju. “Slednji predstavlja nadgradnjo večletnega uspešnega sodelovanja ter ponuja možnosti za nadaljnji razvoj,” je v nagovoru povedal Poltavčenko. Rihterjeva pa je pojasnila, da je podpisan memorandum velikega pomena. Z njim in s pripravljenim akcijskim načrtom se bodo namreč realizirale izmenjave razstav, koncertov ter predstav  slovenskih in ruskih kulturnih ustanov, njihovih strokovnjakov in znanj, ki jih ti premorejo. S podpisom memoranduma FSK uresničuje svoje poslanstvo –  oživčevati kreativnost slovanskih kultur.

Most med FSK in Sankt Peterburgom je bil vzpostavljen pred petimi leti, na prvem kongresu “Sankt Peterburg in slovanski svet”. Tema letošnjega so zelene tehnologije. Udeležujejo se ga predstavniki iz vseh slovanskih držav. Iz Slovenije so to še Janez Fajfar, župan Občine Bled, Miran Gajšek v imenu Mestne občine Ljubljana in Igor Kos v imenu Mestne občine Maribor.

V Mednarodni ustanovi Forum slovanskih kultur so ob 10-letnici izhajanja knjig v zbirki 100 slovanskih romanov pripravili razstavo z istoimenskim naslovom. Potem ko so 108 najboljših in najbolj reprezentativnih slovanskih avtorjev sodobnega slovanskega romana v sliki in besedi predstavili na sedežu Unesca v Parizu in je razstava gostovala v Ljubljani ter Radljah ob Dravi, se je zdaj preselila na Dunaj. V avstrijski prestolnici sta jo v Ruskem kulturnem inštitutu, v sodelovanju z omenjenim inštitutom in SKICO – slovenskim kulturno-informacijskim centrum, odprla slovenska veleposlanica Nj. eksc. mag. Ksenija Škrilec in ruski veleposlanik Nj. eksc. gospod Dmitrij Ljubinskij.

“V FSK z zbirko 100 slovanskih romanov že enajsto leto skrbimo, da se imena najbolj izpovednih slovanskih literatov iz ene znajdejo tudi na knjižnih policah drugih slovanskih držav. Z branji v živo in predstavitvami pisateljev ter prevajalcev pa se naša beseda ne samo bere, ampak tudi sliši. To je ključnega pomena predvsem na predstavitvah preko meja slovanskih držav, saj so slovanski jeziki ter pisatelji slabo ali pa povsem nepoznani,” je ob odprtju razstave povedala dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, ter dodala, da sta se jim ob tokratni priložnosti, z branjem odlomkov iz del s seznama zbirke 100 slovanskih romanov pridružila slovenska pisateljica, Suzana Tratnik, ter pisatelj, Marko Sosič.

V okviru zbirke 100 slovanskih romanov je doslej izšlo že več kot 60 knjig v devetih slovanskih jezikih. Odprtje razstave je sicer del projekta mednarodnega sodelovanja, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Foto: Maja Bačer

Mednarodni kulturni forum v Sankt Peterburgu je letos potekal že šestič.Gre za največji dogodek na področju kulture v Ruski federaciji, na katerem se zberejo ruski umetniki, kulturniki, med povabljeni pa so številna svetovna imena iz sveta glasbe, gledališča, muzeologije, kulturnega turizma, izobraževanja, literature, plesa …

Dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, je v okviru sekcije turizem na srečanju koordinacijskih skupin za kulturo in turizem ruskih regij predstavila nastajanje nove evropske kulturne poti Poslušajte slovansko besedo. Na letnem srečanju Zveze muzejev Ruske federacije pa je Rihterjeva spregovorila o nagradi za najboljši slovanski muzej kot primeru dobre prakse promocije slovanske kulturne dediščine ter povezovanja in izmenjave znanj strokovnjakov, ki delujejo v muzejskih institucijah.

Delovni obisk v Sankt Peterburgu je Rihterjeva izkoristila tudi za bilateralna srečanja z ministri za kulturo držav članic FSK. Med drugim se je sestala z Vladanom Vukosavljevićem, ministrom za kulturo in informiranje Republike Srbije, Adilom Osmanovićem, ministrom za civilne zadeve Bosne in Hercegovine in Ivanom Sečikom, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kulturo Republike Slovaške. Opravila je tudi sestanke s predstavniki kulturnih ustanov v Sankt Peterburgu, s katerimi je FSK v zadnjem letu že vzpostavil redne stike in uspešne medkulturne izmenjave.

Postavitev Puškinovega doprsnega kipa, ki je delo kiparja Alekseja Leonova, je po besedah dr. Doku Zavgajeva, veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji, rezultat dobrih odnosov med Slovenijo in Rusijo. »Puškin v srcih Slovencev živi že več generacij.« Dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur, je ob tej priložnosti spomnila, da je bil Puškin sodobnik Prešerna in bi bilo zato lepo, če bi intenzivni bilateralni odnosi med Slovenijo in Rusijo pripeljali tudi do recitiranja pesmi v slovenskem jeziku ob spomeniku našemu največjemu poetu v Rusiji.

Postavitev spomenika Aleksandru Sergejeviču Puškinu je sicer del projekta Veliki učitelji človeštva ruskega sklada Dialog kultur – Enotni svet, ki poskuša zbliževati narode skozi popularizacijo dosežkov velikih znanstvenikov, umetnikov in kulturnikov, z dajanjem pozornosti duhovnim in moralnim idealom, neodvisnim od narodnosti.